Sedem vprašanj o sreči  

Ustvarjalci so kot izhodišče ustvarjalnega procesa izbrali Maeterlinckovo Modro ptico, zgodbo o arhetipskem potovanju v iskanju sreče. Skozi zgodbo o iskanju modre ptice ustvarjalci predstave pišejo lastno, osebno in družbeno zgodbo o družini, nasilju, spominu, sanjah, smrti, radostih, ljubezni, prihodnosti, slovesu, smislu. Sedem vprašanj o sreči je dolgo gledališko potovanje, predstava o predstavi, zgodba o zgodbi; po svoje je nadaljevanje ustvarjalnega procesa, ki se je z delom ekipe začel pri uprizoritvi še ni naslova. Janežič je sicer v zadnjih letih v različnih državah ustvaril več nenavadno dolgih predstav, ki skušajo z dekonstrukcijo gledališča poudariti njegovo čudežnost ter v ospredje postavljajo skupnost, udeleženo v dogodku.

Glede na sodobno obsedenost s srečo ni odveč omeniti, da otroka modre ptice – vsaj takšne, ki bi preživela na dnevni svetlobi – v zgodbi nikoli ne najdeta. A to ne pomeni, da ne doživita in preživita ogromno (morda kar vse življenje?), niti da se na poti zaradi vsega, kar srečata, ne spremenita – in prav s tem se spremeni tudi njun pogled na svet, v katerega se po sanjskem življenju vrneta. Z drugimi besedami: ni rečeno, da sreče ne najdeta. Toda ne smemo pozabiti, da se modre ptice nista odpravila iskat zaradi sebe … 

Več o predstavi tukaj.