Platnomer – povest konja ⁹⁺

"Imel sem konja za vožnjo, lisastega, s prav takimi lisami, kot je tale. Eh, kakšen konj je bil to! Lepa postava, dvignjen vrat, dolge noge, ponosna drža. Takoj mi je bil všeč, ko sem ga zagledal pri konjskem prekupčevalcu. Ne prej ne pozneje nisem imel takega konja! Kako je tekel, kako je bil močan, kako je bil lep! Vsa Moskva ga je poznala! Imel je korak, kot da meri platno. Ampak ker je bil lisast, ga je lastnik prodal. Takih konj ni več!" (odlomek iz predstave)

Konj kot ena prvih udomačenih živali je v svetu ljudi vedno zavzemal posebno mesto – je simbol življenjske moči, sle, elegance, potovanja, prehoda v onstranstvo. V Tolstojevi noveli konj kot opazovalec poglobljeno posreduje svoja opazovanja, življenjske izkušnje ter spoznanja. Ker je napačno lisast, kljub sposobnosti, postane za človeško okolico drugačen, manjvreden, postane stvar. Ni pomembno ne njegovo plemenito poreklo ne dejanske sposobnosti, človeška okolica ni pripravljena spregledati napačne lise. Njegova obarvanost ga izloči iz družbe in vedno ostane na robu. Svoja spoznanja in načela deli z mladimi gledalci, ti pa skozi pogled čutečega, dobrega bitja, najdejo lastne odgovore na pojavljajoča se življenjska vprašanja.