DAR, razstava Natalije R. Črnčec  

... nagovor v tisoč različnih pomenih ...

Natalija R. Črnčec je svojo razstavo v bivši mariborski Minoritski cerkvi naslovila Dar. Čeprav kratka in morda zato skromna beseda pa v svojem pomenu nosi napoved in željo izobilja za tistega, kateremu je darilo namenjeno. Slikarka naslov razlaga kot veliko zadovoljstvo, celo občutek hvaležnosti, ker ji je dana ustvarjalnost in ker jo lahko deli z gledalci, obiskovalci trenutne razstave ali svojega ateljeja. Preobsežna ali vseobsežna čutenja predstavlja v slikah velikih razsežnosti, iz katerih se barva ter njena tekstura preko majhnih krogel razlije v prostor in ga zaobjame z obiskovalci vred. Spomni nas na velika platna Clauda Moneta, kjer je prisotna ideja navideznega prehajanja slikovnega prostora v resnični prostor, kot bi se naslikana vodna gladina želela razliti in razširiti onkraj meja slikovnega nosilca. Prav tako nam ustvari asociacijo z barvnimi polji abstraktnih ekspresionistov, katerih dela so jo navduševala v njenih ustvarjalnih začetkih. Vendar je umetnica naredila še korak več: našega očesa ne vara le z iluzijo barvnega nanosa, temveč nam dejansko ponuja množico okroglih teles, ki nas zavrtijo okoli svojih osi in prestavijo v tridimenzionalno modrino slikovnega prostora.
Razstavljena instalacija je navidezno lahkotna, kar je tudi umetničina želja, vendar za njen nastanek, rojstvo, je bilo potrebno veliko časa, natančnega študija in strpnega, natančnega slikarskega dela. Vse našteto, predvsem predanost in potrpežljivost, so lahko značajske značilnosti umetnice ali lastnosti, ki jih sociološko in antropološko pripisujemo pretežno ženskam. Zato brez zadržkov najdemo primerjavo tudi v umetniškem gibanju Pattern and Decoration (P&D), ki se je izoblikovalo kot svojevrstna reakcija na abstraktne smeri sredine 20. stoletja, na post slikovito abstrakcijo in minimalizem. Pripadniki so, zgledujoč se po tradicionalnih umetnih obrteh, poudarjali pomen ornamenta v visoki umetnosti. Z željo po zabrisovanju mej med umetnostjo in oblikovanjem so posnemali vzorce stenskih tapet, potiskanega blaga z geometrijskimi in cvetličnimi motivi, navdih so našli tudi v obrteh stare celine, severne Afrike, mehiških, rimskih in bizantinskih mozaikih. Zagovarjali so pomen dekorativnega v pretežno ženskih delih, ki pa so prav z njo dosegala odličnost.

Vendar nas o prekletstvu ženske izvirnosti poleg mnogih drugih stvari v mitologiji pouči tudi zgodba o Arahni, ki se je "ujela v lastno mrežo" nečimrnega prepričanja vzvišene popolnosti. Lepa mladenka je domnevala, da lahko v tkanju prekosi največjo mojstrico te obrti, samo boginjo Ateno. Vendar je morala biti prav zato, ker je bila njena tkanina imenitna, kaznovana; boginja jo je raztrgala, Arahna se je v žalosti in obupu obesila, Atena pa jo je spremenila v pajka, katerega zarod v večnosti plete mreže in visi na lastnih nitih.
V instalaciji Dar je izpostavljena težnja po ohranjanju videza naravnega urejenega kaosa s pomočjo precizno zasnovane mreže in nizanjem drobnih barvnih potez. Spominja na natančno in skrbno vezenje ali tkanje najfinejših niti, pa tudi na prve monumentalne mozaike ali dekorativno urejene modre emajlirane ploščice vrat boginje Ištar. V prvih trenutkih se v modrih prelivajočih tonih drobnih potez izgubimo kot v zasanjanem opazovanju vodne gladine ali neba, vendar nas v stvarnost vrne mrežna osnova, kot bi ponujala neke vrste varno, racionalno zatočišče. V likovnem jeziku mreža služi kot temeljna struktura organiziranja ploskve, prostora in oblike nasploh, v znanstvenem kot očesna mrežnica, na katero se ujamejo informacije vidnega sveta, v simbolnem kot prepletene božje dejavnosti, ki zbirajo ljudi za prehod v nebeško kraljestvo, in nenazadnje v sodobnem času družbena omrežja, v katerih se ljudje počutijo kot del večje celote, ki jim zagotavlja iluzorno pripadnost in zato socialno varnost. Temeljna oblika pod pravim kotom prekrižanih linij v aktivnem, zavrtenem procesu oblikuje krog ali kroglo – obliki, ki človeštvo pomirjata od začetkov verovanja in pojasnjevanja naravnih pojavov. Sklenjen krog kot sonce in tolažeča popolnost ter križ kot štirje vetrovi, strani neba, štirje osnovni elementi ...
Prepletajoča ali prelivajoča modrina, s katero umetnica napolnjuje notranjost nekdanje cerkve, ponuja vse, kar so taki prostori omogočali, odkar je človek začutil potrebo po njihovi gradnji. Krašenje z modrino fresk, vitrajev in mozaikov je poskušalo ujeti vsaj delček velike naravne modrine neba in voda, ki nas s svojo zmerno hladno barvitostjo pomirja.

dr. Nataša Smolič

Avtorica likovnih del in prostorske postavitve Natalija R. Črnčec
Avtorica strokovnega besedila dr. Nataša Smolič
Tehnična podpora Lutkovno gledališče Maribor

julij in avgust 2019
* Razstava bo na ogled pred projekcijami Letnega kina Minoriti in v času programa 30. Poletnega lutkovnega pristana.