Salto mortale ¹⁵⁺

Smrt pripluje v kraj, kjer ji je oznanjeno, da tu nima jurisdikcije. Dobrodošli v Mestu nesmrtnih, kjer se neskončno vrti ples šestih (brez)smrtnih grehov, umetni raj, v katerem vladata veselje in trgovanje, disko pri belem dnevu, oder, na katerem Bog in čas ne igrata nobene vloge. Slaba neskončnost, slaba nesmrtnost.

Posebej za predstavo spisano Tasićevo dramsko besedilo združuje poznosrednjeveško temo mrtvaškega in ekstazo Vidovega plesa, ne zato da bi smrt odganjalo, temveč da bi jo spet priklicalo. Kjer je dan enak dnevu in greh grehu, kjer je treba nenehoma nekaj početi, kaže staviti na tisti sedmi dan in tisti sedmi greh − na lenobo, melanholično acedijo. V duhu misli 'a kjer je nevarnost, raste tudi rešilno' ni za to nalogo nič primernejšega od Omerzujevega lutkovnega bestiarija. Zoper evangelij Johna Donna zakličimo: 'In, smrt, ti boš spet, smrt, ti boš živela!'