Besede iz hiše Karlstein ¹⁵⁺

Besede iz hiše Karlstein so most med Bertino zgodnjo poezijo in kasnejšimi romani. Tudi to njeno delo opozarja na problem patriarhalnega reda v družbi. Jozefini na obreden način, skoraj preko iniciacije, potujeta po postajah svojega notranjega sveta in preko lastnega žrtvovanja razkrivata, da v svojo hišo vabita ubijalce, tiste, ki morijo. Njun jaz potuje po treh postajah – preko gospoda, nedolžnosti, do zavedanja lastnega telesa do tretje postaje, ki pomeni zaznamovanost, saj v Jozefinino hišo ljudje prihajajo in iz nje odhajajo. Jozefina živi v svetu, v katerem  je popolnoma sama in nemočna nad svojo usodo; ta svet ne ponuja in nikoli ne bo ponujal nikakršne katarze ali očiščenja: "peš bi morala čez to zemljo, da ji pustim bolečino".

Celotna poetika Berte Bojetu vedno obstaja na več nivojih. Prav ta način upesnjevanja pa se zdi edini možen za razdvojenost, ki avtorico spremlja skozi vse življenje. Španka po očetu, ki je izginil konec leta 1945, zaznamovana z materinim odhodom v zapor, Mariborčanka po materi … se je vse življenje borila in iskala svojo izgubljeno identiteto. In poglabljanje v sveto pismo, katerega poetika je prisotna tudi v Besedah iz hiše Karlstein, je del tega iskanja. Boris A. Novak pravi, da si je Berta "ustvarila osebno mitologijo na podlagi nekaj stavkov, ki jih je mati izrekla o očetu".